četrtek, 5. julij 2007

KOSEZE

Cerkev v Kosezah


KOSEZI

Kosezi so se v slovenski zgodovini pojavili ob naselitvi ali takoj po njej. Po mnenju zgodovinarjev so kosezi tvorili vojaško spremstvo slovanskih knezov. Naseljevali so se posebej in so imeli pomembno vlogo kot stanovska in naselbinska skupnost. Položaj kosezov se je,odkar so se pojavili v slovenski zgodovini, neprestano slabšal. Pojav in vloga ter izvor njihovega imena niso povsem raziskani. Opravljali so javne funkcije, imeli so pravico do orožja ter ponekod celo posebno sodstvo. Poleg teh starih prvotnih koseških naselij so v času fevdalne kolonizacije nova koseška naselja, ki se pogosto imenujejo Koseze.
O tem, kakšno stanovsko vlogo so imele naše Koseze v zgodovini, ni poročil.

Jovan Vesel KOSESKI


Rodil se je 12. septembra 1798 v Spodnjih Kosezah. V dijaških letih je zlagal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski literaturi. Oglasil se je spet leta 1844 z mogočno odo Slovenija cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov dalje. Vsako kitico je zaključil s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Znal je tako slikovito opevati slovenskega človeka in njegovo slavno preteklost, da je bralce ganilo do solz. Veliko pesmi je tudi prevedel, največ iz nemškega jezika. Čeprav je pesnil v slabi slovenščini, so bile njegove narodnobuditeljske pesmi za tedanji čas pomembne. Bleiweis in njegov krog sta ga povzdigovala nad Prešerna. Koseski je o sebi mislil bolj skromno. Ob stoletnici njegovega rojstva leta 1898 je bila v Spodnjih Kosezah velika slovesnost. Na rojstni hiši so vzidali spominsko ploščo.