torek, 03. julij 2007

LUKOVICA

LUKOVICA


V Lukovici, lukoviški - lukovški, Lukovičani – Lukovčani. Lukovica je od leta 1995 sedež občine, ki geografsko pokriva vse območje Črnega grabna.Kraj leži stisnjen med magistralno cesto Ljubljana - Maribor in pobočja, ki se vzdigujejo neposredno za zadnjimi hišami. Ime Lúkovica je nastalo iz glagola lukati, kar pomeni opazovati, gledati, prežati. Po legi kraja ob stari, že v rimskem obdobju pomembni prometni zvezi skozi Črni graben, je bila verjetno v Lukovici nekakšna straža pred cestnimi roparji.

Mitnica in poštna postaja v Podpeči pri Lukovici


Prva poštna zveza v naših krajih je bila ustanovljena leta 1573, ko je bila na ukaz nadvojvode Karla II. ustanovljena redna peš pošta med Gradcem in Ljubljano. Tekači so vsak četrti dan prinašali in odnašali uradna in zasebna pisma. Že leta 1578 je bila na tej poti uvedena poštna zveza s konji. Glavna poštna postaja za Kranjsko je bila v Ljubljani, najstarejša poštna postaja na poštni poti med Ljubljano in Gradcem pa je bila v Podpeči pri Lukovici. N edinem ohranjenem antičnem zemljevidu Tabuli Peutingeriani je omenjena poštna postaja Ad publicanos, ki je bila 20 milj oddaljena od Emone in šest milj od Atransa. Ime Ad publicanus ( Pri zakupniku) nakazuje, da je imela ta postaja v zakupu tudi mitnino oziroma carino. J. Šašel domneva, da je bila postaja Ad publicanos na območju Lukovice. Poznejša renesančna mitnica in poštna postaja v Podpeči je nadaljevala več kot tisoč let staro antično tradicijo na približno istem kraju.


ZGODOVINA


Vilfing iz Št. Vida je 28. avgusta 1304 prodal samostanu v Mekinjah kmetijo v Lukovici (ze Lokwicz) z vsem, kar zraven spada in dva dela kmetije, na kateri je gospodaril Janez (Jans). Friderik s Kolovca je 24. avgusta 1330 za 10 mark oglejskih fenigov prodal samostanu Velesovo kmetijo v Lukovici (zu Lukwicz). Na kmetiji je tedaj gospodaril Miklavž. V Lukovici so bili leta 1458 trije podložniki samostana v Velesovem. V listini z dne 20. septembra 1479, ki jo hrani Arhiv Slovenije v Ljubljani, so krajevno ime zapisali Lukowitz. Poleg pomembne poštne postaje v Podpeči, tako so tedaj imenovali Staro pošto, omenja leta 1689 Valvasor tudi Marijino kapelo. Nekoč je že bila v Lukovici pivovarna pri Pungartniku, sedaj je pivovarna pri Furmanu. Pivo se imenuje Rokovnjač. V središču Lukovice je tržni prostor, ki ga obdaja strjeno naselje, nastalo v 19. stoletju. Marijin kip je bil postavljen leta 1899 v spomin na umorjeno cesarico Elizabeto, pozneje so na podstavek dodali še ploščo z imeni padlih in pogrešanih v prvi svetovni vojni.

SEJMI


Lukovičani so včasih hranili staro listino, s katero jim je cesarica Marija Terezija potrdila pravico prirejati sejme. Leta 1865 so imeli štiri sejme, do petega so si pridobili pravico pozneje. Tako je bilo včasih po pet živinskih in kramarskih sejmov na leto. Za sejme je skrbela posebna sejemska uprava, ki je bila samostojna, pozneje pa so jo pridružili občini Lukovica. Ko se je leta 1933 združilo več občin, so si Lukovičani prizadevali, da bi dohodek od sejmov ne pripadal celotno občini, ampak samo Lukovici.
Kramarski sejmi, ki so bili zelo obiskani in dobro založeni, so bili, kot kot nam kažejo stare slike in pripovedujejo domačini, po vsej Lukovici.