Janko KERSNIK
Rojen je bil 4. septembra 1852 v brdskem gradu. Po končani gimnaziji je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Poleti 1880 je dobil notarsko službo na Brdu. Leta 1883 je bil prvič izvoljen za deželnega poslanca. Nato je bil izvoljen za predsednika podružnice Kmetijske družbe, spomladi leta 1885 pa za župana lukoviške občine. Umrl je v Ljubljani 28. julija 1897.
. Prvi obsežnejši roman Na Žerinjah je začel snovati leta 1875. Jurčič je leta 1881 začel objavljati obširen roman Rokovnjači, ki ga je sproti pisal. Kersnik je napisal dvanajsto poglavje in tako nadaljeval roman, ki ga je kritika ugodno sprejela. Posebej se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja: Ponkrčev oča, Rojenica, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetske slike in Mamon.. Kersnik je bil realist, znal je opisovati življenje okoli sebe, kakor ga je videl in kakršno je tedaj bilo, zato sodi med najboljše slovenske pripovednike
Čebelarski center 
Kersnikov grad Brdo
Grad je začel zidati v začetku 16. stoletju Ivan pl. Lamberg iz Črnela, dokončal pa ga je njegov sin Sigismund. Natančno letnico njegove pozidave sporoča heraldična plošča , ki je vzidana nad vhodnim portalom: 1552.
Tako kot drugi gradovi, kjer so gospodovali Lambergi, je bil tudi brdski zatočišče luterancev. Na Brdu se je pri Herbertu pl. Lambergu skrival Trubarjev sin Felicijan.V kmečkem uporu leta 1635 so kmetje grad zavzeli. Pozneje je grad požgala strela.
Okupator je leta 1941 grad in posestvo podržavil, lastnike pa so izselili. V gradu je bila nekaj časa nemška postojanka. Ponoči 18. maja 1943 so partizani grad požgali.
Dvorec Brdo je tipična renesančna, štiritaktna stavba s pravokotnim, nekdaj arkadiranim notranjim dvoriščem in štirimi stolpi na vogalih. Poleg pritličja obsega še dve etaži.
Brdo se je nekoč ponašalo z imenitno parkovni urejeno okolico. Do dvorca je na zahodni strani vodil še danes ohranjeni kostanjev drevored.
