sreda, 04. julij 2007

KRAŠNJA


Fran Maselj PODLIMBARSKI

Rodil se je 23. septembra 1852 pri Nejčetu v Spodnjih Lokah. Iz sedme gimnazije je izstopil in šel v vojaški poklic, v katerem pa ni bil zadovoljen. Svobodomiselno liberalno gibanje, ki ga je prevzelo že v študijskih letih, ga je spremljalo vse življenje. Postal je hud nasprotnik Avstrije. Po predčasni upokojitvi je živel v Ljubljani. Leta 1915 so ga zaradi romana Gospodin Franjo obdolžili veleizdaje, delo zaplenili in mu vzeli oficirski čin, naslednje leto pa so ga konfinirali v Ober-Hollabrunn in nato v Pulkavo, kjer je 19. septembra 1917 umrl. Njegove posmrtne ostanke so 24. septembra 1921 prepeljali v domovino in jih pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani. Njegova prva povest Zimski večeri je vzeta iz turških bojev in je povsem podobna Jurčičevemu Juriju Kozjaku. Za pisateljevanje ga je pridobil Jurčič. Povest Gorska pota, ki jo je objavil v Knezovi knjižnici, je napisal v Trientu. Med bivanjem na Moravskem so nastale Moravske slike, ki s polne idej češkega realizma. Roman Gospodin Franjo je nastal po spominih in zapiskih med bivanjem v Bosni. Opisuje življenje Bosancev in šiba napake avstrijskega režima. Zato je moral med vojno v izgnanstvo. Na rojstnem domu v Spodnjih Lokah so mu 11. septembra 1921 odkrili spominsko ploščo. Med drugimi so na slovesnosti govorili pisatelj Zorec kot zastopnik Slovenske matice, Fran Albreht za Društvo slovenskih leposlovcev, Ivan Petrič za ljubljansko sokolsko župo ter general Rudolf Maister in profesor Pavlič iz Ljubljane. Na spominski plošči so med drugim zapisali: Bil je Jugoslovan. Za narod je živel. Za svojo misel umrl.


CERKEV SV. TOMAŽA V KRAŠNJI


Prvotno je bila cerkev posvečena sv. Andreju. Ohranjenih je nekaj ostankov stare gotske cerkve. Pod zvonikom je v jugozahodnem kotu oboka viden spodnji del gotskega rebra iz peščenjaka. Ko je cerkev postala premajhna, so leta 1619 porušili ladjo gotske cerkve, ohranili pa so prezbiterij in zvonik. Novo cerkev so postavili pravokotno na os stare cerkve.Stari prezbiterij so kot stransko kapelo z oltarjem sv. Andreja na severni strani vključili v sedanjo cerkev.